Novice

 

Virtualna novinarska konferenca ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi

 

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije

vas vabita na virtualno novinarsko konferenco ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi 

»MOŽGANSKA KAP PRI MLAJŠIH LJUDEH«

v četrtek, 9. maja 2024 ob 11. uri.

Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi torek v mesecu maju, letos je do 14. maja. Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. V Sloveniji je letno prizadetih približno 4400 ljudi. Med nami živi več kot 40 000 oseb s trajnimi posledicami možganske kapi.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (ZCVB) bosta tudi letos združila sporočila na novinarski konferenci.

Društvo za zdravje srca in ožilja veliko dejavnosti posveča preventivi bolezni srca in ožilja ter informiranju o prepoznavanju in hitrem ukrepanju ob prvih znakih možganske kapi (GROM).

ZCVB že 34 let združuje osebe po možganski kapi, njihove lastnosti in strokovnjake. Z opolnomočenjem bolnikov in svojih, strokovno vodenimi programi, druženjem ter nudenjem pomoči in podpore si prizadevamo izboljšati kakovost življenja v kroničnem obdobju bolezni.

Med vrstami kapi je najpogostejša ishemičnamožganska kap (85 %). Pojavnost močno naraste po 75 letu starosti, vendar ne prizadene le starejših ljudi. Kar 30 % ljudi možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, 10 do 15 % med 18 do 50 letom. Incidenca pri mlajših odraslih narašča. Nižja povprečna starost ob nastanku možganske kapi je zabeležena pri moških in pri hemoragičnih možganskih kapicah. Smrtnost pri ishemični možganski kapi je okoli 14 %, pri hemoragični pa višja med 30 in 40 %.

Pri mlajših otrocih so tako zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap, kot je primer kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija, debelost, sladkorna bolezen tip 2 in druge. Poleg klasičnih dejavnikov tveganja bomo predstavili še druge bolezni in stanja, ki vplivajo na nastanek možganske kapi pri mlajših. Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili z zdravim načinom življenja in zdravljenjem obstoječih dejavnikov tveganja.

Zelo pomemben tako zgodnji in intenzivni rehabilitacijski programi. Izbira oblike rehabilitacije je odvisna od teže nevrološkega okvarja, od funkcijskega stanja ter motiviranosti za sodelovanje v programih rehabilitacije. Pomen je postavitev realnih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, ki so pri mlajših usmerjeni tudi v ponovno zaposlitev, socialne stike, mobilnost in družinsko življenje.

Kakšno je soočanje z boleznijo, sprejemanje in spremljanje psiholoških posledic bolezni nam bo predstavila klinična psihologija.

Svojo življenjsko izkušnjo bo predstavil mladi bolnik po možganski kapi.

Govorili bodo:

 Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo, UKC Ljubljana

 doc. dr. Nataša Bizovičar, dr. med., spec. fiz. v reh. med., vodja oddelka za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, URI-Soča

 dr. Barbara Starovasnik Žagavec, univ.dipl.psih., spec.klin. psih., VKT terapevtka, URI-Soča

 Miha Jazbec, oseba po možganski kapi- podpredsednik kluba CVB Celje 

Veselimo se srečanja z vami. Srčno vabljeni!

Vse novice