Novice

 

SAFE ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi - 13. maj 2025

 

SAFE ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi - 13. maj 2025

Novi podatki prikazujejo, da je Evropa napredovala na področju oskrbe možganske kapi, vendar še vedno obstajajo velike neenakosti.

Sledilnik oskrbe z možgansko kapjo za leto 2023 kaže napredek pri načrtovanju oskrbe in dostopu do zdravljenja možganske kapi – nujno je potrebno poskrbeti za še vedno prisotne razlike.

Sledilnik oskrbe z možgansko kapjo je danes objavil nove podatke Akcijskega načrta za možgansko kap v Evropi za leto 2023. Podatki prikazujejo spodbuden napredek pri oskrbi možganske kapi po Evropi, vendar opozarjajo tudi na neenakosti, ki jih je potrebno odpraviti.

V najnovejši podatkovni bazi je sodelovalo 47 držav, kar je do sedaj najobsežnejši prikaz oskrbe bolnikov z možgansko kapjo v Evropi. Ugotovitve kažejo na izboljšave na področju nacionalnega načrtovanja oskrbe možganske kapi, urgentnega zdravljenja in preprečevanja nastanka možganske kapi. Vendar se še vedno preveč oseb z možgansko kapjo sooča z velikimi težavami pri dostopu do ustrezne oskrbe, rehabilitacije in nadaljnjega spremljanja.

Močnejša nacionalna zavezanost oskrbi možganske kapi

Politična zavezanost za boj proti možganski kapi je vse večja. Število držav z nacionalnim načrtom za boj proti možganski kapi se je od 16-ih v letu 2022 povečalo na 24 v letu 2023, še 16 držav pa ga trenutno pripravlja. Pomembno je, da 30 držav zdaj v oblikovanje nacionalnih strategij in smernic za možgansko kap vključuje tudi združenja bolnikov, kar zagotavlja, da imajo osebe, ki so doživele možgansko kap, svoj glas pri zagotavljanju ustrezne oskrbe. Nedavno so se tem prizadevanjem pridružile Litva, Poljska in Slovaška.

Vse pogostejši so tudi programi za preprečevanje možganske kapi. Litva, Švedska, Nizozemska in Nemčija so med državami, ki so v zadnjem letu uvedle ali razširile nacionalna prizadevanja za preprečevanje možganske kapi, tako da jih je sedaj 23.

Izboljšan dostop do zdravljenja, ki rešuje življenja, vendar prepočasi

Dostop do ključnega in nujnega zdravljenja ishemične možganske kapi (nastane, ko krvni strdek ustavi pretok krvi v predelih možganov) se neenakomerno izboljšuje. V povprečju je 15,4 % upravičenih bolnikov prejelo zdravila za topljenje strdkov (intravensko trombolizo) in 5,9 % mehansko trombektomijo - postopek za odstranitev strdka iz možganov.

Na osnovi kakovostnih podatkov, je sedem držav doseglo evropsko merilo, da se tromboliza izvaja pri vsaj 20 % bolnikov, 14 držav pa je doseglo cilj, da se trombektomija izvaja pri več kot 7,5 % obolelih z možgansko kapjo. Dodatnih pet držav je doseglo enake cilje vendar so zbrani podatki nezanesljivi.

Zamude pri zdravljenju še vedno velika težava. Le sedmim državam je uspelo doseči, da je priporočeni čas od prihoda v bolnišnico do začetka trombektomije 60 minut ali manj. V 12 državah je ta zamuda znašala več kot 90 minut, kar zmanjšuje možnosti za dobro okrevanje.

Stalni izzivi pri oskrbi v Enoti za možgansko kap, rehabilitaciji in nadaljnjem spremljanju

Kljub napredku sta organizacija oskrbe bolnikov z možgansko kapjo in spremljanje kakovosti oskrbe na številnih področjih še vedno pomanjkljiva. Cilj, da se vsaj 90 % bolnikov z možgansko kapjo sprejme v Enoto za možgansko kap, je dosežen le v devetih državah, ki imajo zanesljive podatke. Nasprotno pa nekatere države v Enote za možgansko kap sprejmejo manj kot enega od štirih bolnikov, druge pa teh podatkov sploh ne zbirajo.

Samo 22 držav spremlja kakovost oskrbe v Enotah za možgansko kap. Slika je še bolj zaskrbljujoča, ko gre za rehabilitacijo po odpustu iz bolnišnice. Le 11 držav ima vzpostavljene sisteme za spremljanje kakovosti rehabilitacijskih storitev.

Zgodnja rehabilitacija je na voljo v Enotah za zdravljenje možganske kapi v 22 državah (čeprav je kakovost podatkov v osmih državah slaba). Dosežen je le majhen napredek pri zagotavljanju, da imajo bolniki načrt za rehabilitacijo in nadaljnji prehod v ustrezno oskrbo, ki sta bistvena za stalno okrevanje. Le pet držav sistematično spremlja, ali so takšni načrti zagotovljeni, 14 držav pa ocenjuje, da so zagotovljeni, vendar brez ustreznega sledenja.

Tudi nadaljnja oskrba po možganski kapi je zelo različna. Le 11 držav poroča, da je vsaj 90 % bolnikov deležnih nadaljnjega spremljanja, le štiri države pa ponujajo strukturirano nadaljnje spremljanje, ki ustreza priznanim standardom.

Preprečevanje nadaljnjih možganskih kapi in izboljšanje izidov za bolnike

Preprečevanje nove možganske kapi je ključnega pomena - skoraj vsaka četrta možganska kap se zgodi pri osebah, ki so jo že doživele. Vendar je v Evropi malo podatkov o tem, kako so države uspešne pri zagotavljanju sekundarnega preprečevanja in koliko bolnikov dobi zdravila in podporo, ki jo potrebujejo. Zaradi tega oblikovalci politik težko ugotovijo, kje je treba ukrepati.

Te neenakosti v oskrbi se odražajo v zbranih podatkih. V nekaterih regijah je stopnja umrljivosti v 30 dneh po nastanku možganske kapi še vedno zaskrbljujoče visoka, kar kaže na velike razlike v dostopu do urgentnega zdravljenja, rehabilitacijskih storitev in dolgoročne oskrbe.

Življenje po možganski kapi: podpora je še vedno omejena
Le 13 držav poroča, da ima poseben nacionalni program za življenje po možganski kapi. Čeprav jih veliko obravnava pomembne vidike okrevanja, je podpora še vedno neenakomerna. Dvanajst držav v svoje programe vključuje stalno zdravstveno oskrbo, deset pa se jih osredotoča na področje čustvenega prilagajanja in duševnega počutja. Enajst držav nudi podporo pri izvajanju vsakodnevnih dejavnostih in ostalih praktičnih izzivih, enako število držav zagotavlja informacije in smernice za osebe, ki so preživele možgansko kap in njihove skrbnike.

Poziv k ukrepanju: premostitev vrzeli med možnostmi in obstoječo prakso

"Sledilnik oskrbe z možgansko kapjo 2023 prikazuje, da se na nekaterih področjih - zlasti na področju nacionalnega načrtovanja in dostopa do akutnih terapij - krepi dinamika, vendar so še vedno prisotne velike vrzeli v organizaciji, izvajanju in pravičnosti celostne oskrbe možganske kapi," je dejala profesorica Hanne Christensen, predsednica akcijskega načrta za možgansko kap za Evropo. "Ni prostora za samozadovoljstvo. Države morajo upoštevati ta spoznanja in odločno ukrepati, da bi zbiranje podatkov in samo oskrbo možganske kapi prilagodile standardom, ki si jih zasluži vsaka oseba, ki jo je prizadela možganska kap."

Arlene Wilkie, generalna direktorica Združenja za možgansko kap v Evropi (SAFE), je dodala: "Nesprejemljivo je, da leta 2023 še vedno obstajajo tako velike razlike v dostopu do oskrbe v Enotah za možgansko kap, zgodnje rehabilitacije in podpore za življenje po kapi. Osebe, ki so preživele možgansko kap, potrebujejo celostno in neprekinjeno oskrbo. Pozivamo vse nacionalne vlade in oblikovalce politik, naj bolje poskrbijo za zagotavljanje osnovnih storitev, potrebnih za vse, ki jih je prizadela možganska kap."

Profesorica Simona Sacco, predsednica Evropske organizacije za možgansko kap (ESO), je poudarila: "Akcijski načrt za možgansko kap v Evropi zagotavlja državam okvir, ki ga potrebujejo za odpravo vrzeli med prizadevanji in uresničevanjem. Ti podatki so hkrati načrt in izziv - za pametnejše, hitrejše in pravičnejše delo na tem področju."

Več informacij o podatkih za vašo državo, akcijskem načrtu za možgansko kap v Evropi in Sledilniku oskrbe za možgansko kap, najdete na spletni strani: https://bit.ly/3GuHpKu.


O programu SAP-E in Sledilniku oskrbe z možgansko kapjo

Akcijski načrt za možgansko kap za Evropo (SAP-E) se je začel izvajati leta 2018. Vsebuje strateški načrt za izboljšanje preprečevanja možganske kapi, oskrbe in podpore za življenje po kapi v obdobju do leta 2030. Sledilnik oskrbe z možgansko kapjo (Stroke Service Tracker - SST) je bil razvit kot orodje za spremljanje napredka v Evropi pri doseganju ciljev načrta SAP-E. SAP-E nacionalnim partnerjem zagotavlja dragocene informacije za spodbujanje izboljšav.

V Evropi se vsako leto zgodi več kot 1,1 milijona možganskih kapi, zaradi katerih umre skoraj 460.000 ljudi. Skoraj 10 milijonov ljudi živi z dolgoročnimi posledicami možganske kapi. Gospodarsko breme je ogromno - leta 2017 je znašalo 60 milijard evrov - brez uvedbe nujne reforme se bo leta 2040 povečalo na 86 milijard evrov.

SST ostaja kot pomemben instrument za ugotavljanje napredka in odkrivanje področij, na katerih so posamezne države v zaostanku. Je poziv k ukrepanju, inovacijam in naložbam, da se vsakemu preživelemu po možganski kapi v Evropi zagotovi dostop do kakovostne, pravočasne in pravične oskrbe - ne glede na to, kje živi.

https://www.safestroke.eu/

6. maj 2025,Sporočilo doc.Aleša Tomekavspodnjem videoposnetku:

https://safestroke.eu/wp-content/uploads/2025/04/SAPE_Interview_Ales-Tomek_v2.mp4

8. maj 2025,SporočiloDiane Wong Ramosv spodnjem videoposnetku:

https://www.safestroke.eu/wp-content/uploads/2025/04/SAPE_Interview_Diana-Wong-Ramos_v2.mp4

13. maj 2025,Sporočiloprof.Hanne Christiansen v spodnjem videoposnetku:

https://www.safestroke.eu/wp-content/uploads/2025/05/Hanne-Christiansen-SST-Data.mp4

Vse novice